ponedeljek, 28. julij 2014

Moja Dalmacija


V svetu, kjer je posameznik izgubil svoj namen in pomen, kjer ljudje postajamo vse bolj podobni strojem, kjer imamo vse in še več pa smo hkrati ujetniki namišljenih potreb in preobilja informacij, so takile pobegi v divjino prava redkost. In še toliko bolj dragoceni. Moja Dalmacija.

četrtek, 24. julij 2014

Iz zemlje



Iz zemlje v usta. In polna vreča dobrot za domov. Človek se včasih vpraša, kje sploh kaj zraste. Med kamni, iz rdeče prsti, če ga ne vzame suša. Prvinsko. Domačno, lepo.

torek, 22. julij 2014

Nepričakovano






Osamljeno mestece sredi Jadrana. Stopnice in še več stopnic, ki strmo vijugajo med kamnitimi hišami z lesenimi polkenci. Visoko, še više, do gradu. Samostan z nunami, ki ne smejo imeti stikov z okolico, skriti botanični vrtovi, domačna restavracija na terasi nad glavnim trgom pod krošnjami dreves, polnjeni kalamari, sproščen pogovor in za nameček večerni koncert pred katedralo. Skriti dragulj. Šibenik.

ponedeljek, 21. julij 2014

Kako ukrotiti trmoglavko








Najstarejša ne mara princeska stajla iz H in M in podobnih trgovin. Pa smo se reči lotili na drugačen način. Svet metraže. Pester izbor blaga. Kroji iz stare japonske knjige in novo odkrite revije Ottobre in stvar je bila rešena. Sedaj ima točno take hlače, kot si jih je želela.

četrtek, 26. junij 2014

Poletna norost



Ali ni to hecno, kako poleti vsi nekam odhajamo? Za trenutek je vse mogoče in svet nam leži na dlani.

nedelja, 08. junij 2014

Prebujanje






Arboretum na en malo sončen malo deževen petek.

petek, 06. junij 2014

Šla bom







Prebujenje

Šla bom gola skoz pomladni dež.
Naj izpere z mene vso navlako
prêšlih dni.
Pajčevino že v zametku trhlih
in izprijenih vezi.
Željá upepeljenih saje
in ugaslih bolečin,
prah razočaranj in spoznanj,
vso rjo dvomov
in sumničenj bednih,
obljub gnilobo,
iz strahopetnosti zlaganih,
in vse blato premišljenih prevar.
Šla bom bosa skoz pomladni dež.
Da mi izmije nôge,
utrujene od blódenja
in od iskanj brezplodnih.
Skoz pomladni dež bom šla.
Mordà me prav na koncu póti
le kdo čaka.
Stopiti hočem predenj čista,
s srcem dekletca,
ki še véruje v bajke.


Mila Kačič